FOB Vihor – we headed out of our FOB and pretty much right away, the Recon unit spotted a roadblock on the road to the objective.
Bradley engaged and eliminated the threat while our team (and other teams) dismounted the vehicles and proceeded to our staging area. We were tasked with clearing two quite large buildings and cleared them in a furious CQB firefight. Alpha 1 team assisted us with clearing the north side of the compound when we had a few casualties. Other than that, we held the building while Bradley engaged any enemy QRF vehicles.
Team movement was okay, a bit hectic at times, but that’s usually how CQB fighting is. I’m really glad to see our muzzle awareness was good and we didn’t have any blue-on-blue while in the building.
Communications Tower – next objective was the destruction of the enemy’s comms tower. Luckily, I remembered to bring a few blocks of C4 (H3rich had a backup block), so all teams basically reached their staging areas and cleaned up the tower area quickly. Our team planted the C4, coordinated the retreat to a safe distance for detonation with other teams, and turned the tower into a steaming pile of debris. Not much to say here. Good job
Echo Hill – several AAA vehicles were spotted at this objective and we had to eliminate them. My mistake was that I totally overlooked where the CO marked our AO (yellow color didn’t help :S), so we went too far north and accidentally attacked Alpha 1’s AO. After I saw my mistake, we all proceeded south, where we encountered a AAA that had a quicker trigger finger than me and sent me (and the building next to me) to the ground.
There wasn’t much infantry presence here, which is weird since AAA emplacements usually have some infantry patrols guarding them. My bad for missing our AO — made the team spread out too far, and so movement over terrain was not optimal. It was getting late, and that showed.
Vatra Valley – this was a similar objective that required us to clear the valley of enemy presence. From our vantage point above the valley, I could see at least three armored vehicles just loitering in the middle of large open areas, and with proper AT weapons they would’ve been an easy kill. Sadly, we had to get close and personal. While getting to our staging area, we had a strange situation when we started hearing shots towards us and even saw tracers flying over our heads, so we started shooting back in the general direction. After a few seconds, we figured out we had engaged Alpha 1 on top of the hill, who were engaging enemy infantry just below us. Talk about the fog of war, right?! After that, we went to help Alpha 1 and tried to clear their west flank since they had enemy units flanking them. By the time we got to their location, the situation was under control, so we got orders to join up with the Recon squad and push south with them. This is when shit hit the fan. Suddenly, two enemy attack helicopters flew into the AO and obliterated the Recon squad, and almost got our team too while we were rescuing them. I have no clue who destroyed both helicopters, but thank you. We had no AA defense and would’ve been obliterated in minutes. This is where I had to leave the mission #becausejob. We were all over the place here. The terrain was really not appropriate for vehicle combat, so we mostly walked around. The fact we had to help Alpha 1 and Recon, who were each on opposite sides of the objective AO, made us quite exposed to enemy fire, but we somehow managed to stay alive and even get the Recon team back into action.
At this moment, I’d like to thank the 48MIand CAP teams for attending the OP. The experience of playing a large mission is quite something for such a small team as SBP, and we appreciate you all taking time to play with us. I hope you all had fun too — and thanks for coming to my TED talk. 😉
Odločili smo se za prenovo strani, kajti radi bi se predstavili novim morebitnim kandidatom, ki jih zanimajo podobne stvari kot nas: vojaški simulirani spopadi, tehnika in taktični pristop do uspešno opravljene naloge. Sprejemamo igralce ~16+ starosti, s pogojem da imajo resen pristop. Ob pridružitvi na naš discord zahtevajte status t.i. “FNG” (frackin’ new guy/gal) in s tem dobite vabila na vse naše evente oz. dogodke, ki potekajo v simulaciji Arma 3. Po preizkusnem obdobju pripravimo sprejemni test v katerem imaš možnosti priti v stalno sestavo ekipe tudi ti.
Za dodatna vprašanja nam pusti komentar tu ali pa nas pobaraj kar na Discordu.
To nedeljo (13.10.2024) smo se odpravili na operacijo Pontis obenem pa smo povabili k sodelovanju tudi hrvaško ekipo 2. hrvatski gardijski zdrug (2HGZ). Le ti so pripeljali na event le dvanajst višjih častnikov njihove ekipe.
Kot presenečenje smo za njih pripravili, tekom poletnih mesecev, nov teren Maltempo. Le ta je bil zmodeliran po skrajnem SV delu otoka Krka z letališčem in mostom.
Cilj misije je bil osvoboditi ključne strateške točke na SV Krku, ki jih je zavzela uporniška skupina “Sinovi Veglije”. Ta dosedaj neznana frakcija je najprej zasedla letališče Zračna Luka Rijeka in vzpostavila več obrambnih položajev, da bi preprečila dostop preko mosta s celine ali helikopterski desant nanj.
Slovenske in hrvaške sile so združile moči, da bi nevtralizirale te uporiščne točke, vključno z uničenjem protiletalskih enot, nadzorom nad AT orožjem ter zasegom naprednega raketnega sistema, ki grozi civilnim letalom parkiranih na ugrabljenem letališču. Končni cilj je bil zavzeti uporniško bazo na letališču in izničiti vse preostale upornike, da se zagotovi varnost regije.
Ker smo imeli nekaj tehničnih težav s strežnikom smo utegnili le uničiti lanserje vodenih raket in se prebiti do letališča ter uničiti nekaj oklepnikov na poti do tja. Za več nam je zmanjkalo časa in bomo v prihodnjih tednih verjetno povabili poleg še špansko ekipo ter celotno 2HGZ (cca 40+ vojakov).
Pozdrav vsem 332 članom naše FB skupine in vsem obiskovalcem naše spletne strani Vojak.si, ki letos praznuje že 20 letnico obstoja! Pričeli smo pa z našimi aktivnostmi že leta 2001 v sklopu domene NatoSoldier.com.
Kot si medvedje privoščijo zimsko spanje smo mi ušpičili nekaj podobnega to poletje, si dali možgane na off (brez čivave na plaži) in si dodobra napolnili baterije. Prejšnji četrtek smo začeli z rednimi operacijami (sodelovalne oz. coop misije) v Arma 3 z operacijo Beruk v kateri smo se spopadli na otočju Isla Pera z nekonvencionalnim nasprotnikom, ki je na trenutke znal pokazati zobe 😉
Ta četrtek naše člane in goste čaka presenečenje in realistična simulacija slovenske vojske na nekaterim dobro poznanem terenu… ki ne bo na voljo javnosti in ga bo dovoljeno uporabljati samo v sklopu našega portala Vojak.si. Podali se bomo na vojaški poligon in se podali na tri vaje, sledi pa še presenečenje…. se vidimo v četrtek ob redni uri: 21h!
Včeraj ob 21. uri smo se SBP-jevci udeležili mednarodnega simuliranega PVP (Player vs Player) eventa pod taktirko francoske skupine OFCRA, ki jih prireja že vse od leta 2007. Posebnost le teh eventov je, da potekajo pod strogo realističnimi nastavitvami igre in da velja to, da ima vsak igralec le eno življenje v celotnem večeru oz. glavni misiji.
Event je prvič potekal na novi IceBreakrjevi karti Yulakia, ki je bila zadnji dve leti ustvarjana predvsem izpod prstov predvsem nekaj naših talentiranih članov, imeli pa smo tudi nekaj pomoči s tujine (Ukrajina, Srbija, VB, Francija…).
Pridružili smo se strani BLUFOR (julakijska vojska), ki se je pomerila proti osvajalski vojski OPFOR (Sovjeti) v simuliranem letu 1985. Na voljo smo imeli stare puške Armalite AR-10 7.62×51mm z ironsighti. Prevzeli smo ekipo Charlie Rifle Unit One, ki ji je bila dodeljena naloga stražiti nuklearno elektrarno NPP Kastrulya, ki leži v kotlini glavne reke in največjega jezera.
Naloga Sovjetov je bila, da obiščejo tri domače lokacije in z laptopa oz. od oseb prevzamejo 6-mestno kodo s katero bi lahko preobremenili nuklearko in verjetno za “nesrečo” obtožili kar nas.
Pred začetkom smo v SBP naredili nekaj taktičnih skic in pregledali par točk. Vseeno nismo imeli v rokah vseh vajeti, zato smo čakali na ukaz BLUFOR poveljnika. To vlogo je prevzel Oddball z ekipe 19th. Kmalu se nas je na strežniku zbralo več kot 140 ljudi in videti je bilo, da so OPFOR imeli vsaj kakšne tri enote več. Vseeno nas to ni pretirano zmotilo, kajti misija je bila časovno omejena in smo morali le braniti naše tri pozicije.
Zadolžili smo nekaj kosov osnovne opreme, mitraljez M-60 in manjši lanser AT. Prejeli smo tudi oklepno vozilo M113, ki pa ni imelo nameščenega topa ali mitraljeza. Vseeno smo v njem našli več kot 50 kosov streliva s katerim smo se dodobra oborožili. Oddball je poklical k sebi vse vodje oddelkov in IceBreakr je prejel ukaz, da SBP enota prevzame nadzor nad južnim delom nuklearke in zaščiti podzemni kanal s podvodnim dostopom (ljubkovalno dodeljen vzdevek “Sh*thole”). Že pred eventom smo se razdelili na pare, ki bodo v boju delovali usklajeno in se držali skupaj ne glede na vse.
Alpha enota je tako branila mejo na severu, Bravo je bil lociran na vzhodu v mestu Komatin, kjer je bila glavna pisarna za nuklearno znanost, naš Charlie pa v kompleksu nuklearke.
Prve minute so minile in z zadolženim M113 smo se premaknili do vhoda v podzemno cev, kjer sta Sahbazz in -FM- (FallujahMedic) podstavili eksploziv, ki pa ni bil vezan na past. Sierra, Zeemax sta prevzela nadzor nad nejehovskim stražnim stolpom, kjer sta imela lep razgled nad jezerom in vzpetino na južni strani. Ice in Kos sta pazila na vzhodni del nad jezerom za morebitno podvodno ekipo diverzantov.
K sreči so napihljiv čoln Sovjeti pozabili (hote ali nehote) v bazi. BLUFOR je medtem dodelil vse enote z zahodne točke (scientist farm) kar na mejo z vzhodno Yulakijo, kjer so nadzorovali mostove čez katere bi lahko hitro prodrli Sovjeti s svojimi BTR in BRDM vozili. Kmalu se je eno BRDM-2 vozilo res približalo mejnemu prehodu pri glavnem mostu, vendar so se neznano zakaj umaknili kak kilometer nazaj in tam prevzeli nadzor nad kmetijo ob cesti.
Kot je bilo za pričakovati, so z Mi-24 in Mi-8 helikopterjema izvedli desant in neopazno izkrcali vsaj dva voda posebnih enot na JV gorovju, ki se je razprostirano nad nuklearko. Vseeno so potrebovali kode za vpis v računalnik, zato so večino sil skoncentrirali na vzhodni točko v mestu Komatin. Na našo nesrečo smo tam imeli le 3x M113 z 12,7mm topovi in enega brez topa ter le en vod ter manjšo protiletalsko enoto.
Imeli smo srečo, kajti slednja AA enota je opazila Mi-24, ki se je vračal z gorskega desanta in Stinger je helikopter uspel tako poškodovati, da je sicer ob dokaj mehkem pristanku s tlemi le ta zagorel. M113 je obiskal goreče ostanke in dobro novico sporočil vsem vodstvu, le to pa naprej vsem vodjem enot. Prav tako smo prejeli vzpodbune novice, da je Bravo uničil tudi enega ali dva oklepnika.
Enoto Charlie Rifle Unit 1 so sestavljali neki Španci in smo se z njimi le bežno spoznali na začetku operacije, le ti pa so krili severni del nuklearke. SBP je medtem nadziral jezero in premike na gori. Kmalu smo opazili Sovjete na vrhu, ki so poskušali prodreti vse do nuklearke, k sreči so njihovi oklepniki bili na povsem drugem koncu države, vzhodnem Komatinu. Tam se je odvila velika bitka, kjer so se izkazali nekateri posamezniki in predvsem inženir, ki je uspel aktivirati kar dve podstavljeni bombi, ki sta porušili dve stavbi. Prav zadnja eksplozija je uničila celoten sovjetski oddelek preden je zares prišlo do bližnjih srečanj. Soborec Vincenzo je uspel ustaviti sovjetske diverzante in kljub ranam se boril dolgo in dragocene minute so tekle. Prav tako je naša Bravo enota uspešno flankala Sovjete in obenem branila pisarno. Po dolgih bojih je Toxic uspel onesposobiti kar nekaj vojakov, vojak OPFORja po vzdevku Minobe pa je na koncu uspel kot edini s kar 7 killi preživeti v Komatinu, vendar sploh ni obiskal prostorov pisarne za 2 številki kode (to info moramo še preveriti)! Bravo enota je tako zdesetkala največjo sovjetsko enoto in utrpela v Komatinu velike izgube.
Medtem so se vneli hudi spopadi na hribu Z nad nami, Sierra in nekaj ostalih je zadušili napredovanje Sovjetov, ki so nato ob umiki delali napake in so se pri premagovanju skal tudi poškodovali. Prvič smo utrpeli tudi izgube ob sami nuklarki, streli so tudi prileteli v naše stražne stolpe, ki so vseeno nudili dobro zaščito. IceBreakr je fante nenehno opozarjal, da so premiki na našem zahodu lahko preusmeritev pozornosti za napad z vode na vzhodu ali vdor vozil s severa, zato smo vseeno opazovali tudi vse ostale smeri, predvsem obalo jezera in bližnji perimeter.
Minute so konca operacije so medtem tekle in tekle. Opazili smo tudi Mi-8 helikoper, ki je sprva krožil na severu, nato tudi na južnem delu hriba. Vseeno se ni približal nuklearki. Oddball je medtem dobro usklajeval enote in nas razporejal na potrebne dele, SBP pa je medtem imel klasično stražarsko nalogo: preganjati dolgčas. Kljub temu smo vedeli, da proti nam prihaja vsaj 50 vojakov in da smo lahko vsako naslednjo sekundo lahko hitro sredi krvave bitke.
In res, 15 minut do konca misije smo prejeli info, da se oklepniki približuje skozi zahodni gozd. Oddball je končno potrdil našo prošnjo za premik in začeli smo prodirati na SZ del kompleksa, kjer so se bili že boji zelo blizu, oddaljenost le kakih 200m. Kmalu zatem je IceBreakr izgubil stik s poveljnikom BLUFORja (Oddball), bil je nezavesten ali mrtev na strehi ene od večjih zgradb nuklearke. Ice in Kos sta se odpravili proti njemu, Sahbazz in Spidi pa sta medtem se približala oklepniku in ga z razdalje cca. 150m tudi uspešno uničila! SBP je prvič v OFCRA eventih prevzel iniciativo in zadal kritične poškodbe, Sierra je streljal z M60 po pozicijah nasprotnika in jih držal blizu tlem namesto da bi utekavali v naš kompleks.
Kos je medtem sporočil, da je poveljnik Oddball mrtev. Streli so postajali vedno glasnejši in preostali poveljniki so izdali ukaz Alamo. Tega smo določili na začetku operacije za kodo s katero vse enote pokličemo v branjenje stavbe “Reactor Core Controls”, torej glavne točke branjenja, ki so sovražnik ni smel zavzeti. OPFOR-ov KGB agent pod krinko je medtem čakal “tovariše” na strehi stavbe, da bi jim razkril preostali zadnji dve kodi za povzročitev nuklearnega meltdowna, ki bi pahnil Yulakijo v pogubo za nadaljnih xxx let. Tega SBP ni smel prepustili, na radio se nam je javljalo samo še malo enot. Icebreakr je dal ukaz, da se Alamo ukaz izvede in brani zadnja stavba. Vendar pa je do nje uspel priti le medik Kos, ki ga je med zdravljenjem enega od soborcev druge ekipe presenetil eden od sovražnikovih vojakov.
Z nekaj ostalimi NATO vojaki smo streljali iz stavbe, kljub klicom pa naših preostalih vojakov (5!) nisem uspel priklicati do stavbe. Misija je bila kar na lepem v zadnjih 4-5 minutah ponovno odprta in ob zavzetju reaktorja bi Sovjeti lahko izenačili izid točkovanja simulirane misije.
Pod streli je v glavni stavbi padel tudi IceBreakr, poveljnik naše enote Charlie Rifle Unit 2. Na zadnji poziv so se naši začeli le vračati z zahodnega dela kompleksa do stavbe, sovojaki pa so padali eden za drugem. SBP je tako v misiji z več kot 140 igralci držal v roki zadnje upanje na zmago. 2 minuti do izteka… tudi OPFOR je izgubil nekaj vojakov, odmevale so eksplozije ročnih granat, gost dim se je širil okoli reaktorja in glavne stavbe… SBP izgubi po nekem čudnem naključju kar 3 vojake v 5 sekundah, ko sovjetski vojak Jonathan preskoči kar 2m+ visoko ograjo in začne streljati vsepovprek. Ostale le še Zeemax, odjeknejo streli okoli reaktorja. Minuta, mogoče kakšna sekunda več do konca… Zeemax uspe s še enim sovojakom v bližini le nevtralizirati Jonathana, ko se ta ob bližnji eksploziji ročne granate le končno zruši na tla. Pade tudi Zeemax, ki mu ni več pomoči in SBP ostane ob koncu misije brez preživelega vojaka.
Od 140+ vojakov na obeh straneh tako SBP odigra ključno vlogo in vsi “mrtveci” le živčno opazujemo razplet preko “opazovalnega načina” misije… ostaja v igri le še 7 vojakov(!) na naši strani in 6 na nasprotnikovi. Kar nekaj od teh jih težko ranjenih leži na tleh… naš trud in žrtovanje nista bila zaman in Sovjeti v zadnjih sekundah ne uspejo sprožiti nuklearne reakcije kar nam prinese 6 točk in BLUFOR zmaga ob točkovalnem rezultatu 8:2!
Tako napete zmage pa še ne in hkrati tudi naše prve. Sicer posthumno, ampak tudi to šteje 😉 v preteklosti smo udeležili treh eventov (tereni Lingor, Fapovo, Chongo) in gre nam vedno bolje 😉 v afriškem Chongu (simuliran po pravem terenu z Angole) smo pred leti tudi uspeli preživeti LRP (long range patrol) skoraj vse do zadnjega razpleta, kjer pa so bili nasprotniki bolj spretni.
Tokrat nam je končno uspelo in kljub zadnjemu spopadu smo uspešno obranili “domačo” nuklearko in junaško odslužili domovini. Na Yulakijo se bomo verjetno še vrnili prav kmalu, v igri pa je tudi nekaj drugih zanimivih terenov, kjer se lahko pomerimo z najboljšimi spletnimi vojaki.
